APDEJT.si

Ob 10. obletnici Pariškega sporazuma klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj poudarja, da sporazum ni bil zgolj podnebni dogovor, temveč tudi obnovitev zaupanja v multilateralizem. Čeprav trenutne zaveze še ne zadostujejo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, so pripomogle k zmanjšanju segrevanja planeta.

Kitajska se je na podnebni konferenci ZN zavezala, da bo v naslednjih desetih letih zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 7 do 10 odstotkov. Predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo Kitajska zmanjšala emisije v celotnem gospodarstvu in povečala uporabo obnovljivih virov energije.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je opozoril, da je človeštvo zgrešilo cilj Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Guterres ocenjuje, da so uničujoče posledice zdaj neizbežne in da se mora svet preusmeriti na novo podnebno pot.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Svetovni voditelji so se zbrali v Belem, Braziliji, pred podnebno konferenco COP30, da bi poskušali rešiti podnebne spremembe. Lula je obsodil "ekstremistične sile", ki spodbujajo uničevanje okolja. Pričakuje se udeležba Emmanuela Macrona in brazilskega predsednika Lule.

Študija v reviji "Nature Climate Change" kaže, da bi drastično zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom prihodnjim generacijam prihranilo precejšen dvig morske gladine. Če bi takoj začeli z zmanjševanjem izpustov, bi bil dvig morske gladine do leta 2300 za 0,6 metra manjši, kot če bi se izpusti nadaljevali.

Bill Gates je javno nasprotoval 'apokaliptičnemu' pogledu na podnebne spremembe in poudaril, da podnebne spremembe najbolj prizadenejo revne države. Pozval je k osredotočanju na boj proti revščini in boleznim, namesto na doseganje ciljev zmanjšanja emisij ogljika.

Napoveduje se, da bodo emisije ogljika zaradi izgorevanja fosilnih goriv leta 2025 dosegle novo rekordno raven. Kljub temu obstaja upanje zaradi hitre rasti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem v državah, kot je Kitajska, ki se približujejo vrhu izpustov toplogrednih plinov.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Svet se približuje točki, ko bo do konca stoletja imel skoraj dva meseca več nevarno vročih dni na leto. Revnejše države bodo najbolj prizadete, medtem ko bodo največje onesnaževalke manj občutile posledice. Študija poudarja, da se bo deset majhnih, od oceanov odvisnih držav, soočilo z največjim porastom nevarnih dni vročine. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi lahko ublažilo to grožnjo.

Povečana podpora azijskih držav za zajem in shranjevanje ogljika (CCS) za zmanjšanje emisij fosilnih goriv bi lahko do leta 2050 povzročila skoraj 25 milijard ton dodatnih toplogrednih plinov, kar bi ogrozilo Pariški sporazum in izpostavilo njihova gospodarstva tveganjem. Po poročilu, so emisije iz mnogih azijskih gospodarstev, ki jih vodijo Indija in druge države v razvoju v Južni in Jugovzhodni Aziji, brez neposrednih znakov, da bi se ustavile in hitro zmanjševale, vendar morajo hitro doseči to prelomno točko.

Poročilo Programa Združenih narodov za okolje opozarja, da nezadostna podnebna prizadevanja držav vodijo v nevarno stopnjevanje podnebnih tveganj. Kljub podnebnim načrtom, članice ZN ne bodo uspele omejiti globalnega segrevanja na 1,5 °C, kot je določeno v Pariškem sporazumu. Po trenutnih napovedih se bo planet do konca stoletja ogrel za 2,3 do 2,5 °C, kar bo imelo hude posledice.

Avstralska konservativna opozicija je napovedala, da bo, če bo zmagala na volitvah, opustila zavezo o doseganju neto ničelnih izpustov do leta 2050. Center-desna Liberalna stranka se je v zadnjih tednih obotavljala glede te podnebne obljube, ki jo je uvedel nekdanji voditelj stranke Scott Morrison, ko je bil premier.

Evropska unija si prizadeva oblikovati nove podnebne cilje pred podnebnimi pogovori ZN v Braziliji, ki se začnejo naslednji teden. Ministri iz 27 držav članic so se sestali na to temo v Bruslju.

Predsednica Jennifer Simons bo Surinam zastopala na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Bélemu v Braziliji. Sodelovala bo na podnebnem vrhu v Bélemu, ki bo potekal 6. in 7. novembra, kot priprava na COP30, ki bo od 10. do 21. novembra. Na vrhu se bodo zbrali svetovni voditelji, da bi razpravljali o podnebnih spremembah, trajnostnem razvoju in napredku Pariškega sporazuma.

Nova študija ugotavlja, da svetovne načrtovane količine izkoriščanja premoga, nafte in plina presegajo cilje Pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Kljub podnebnim obveznostim številne države načrtujejo povečanje uporabe fosilnih goriv, kar ogroža doseganje podnebnih ciljev.